Analiza vegetacije je razkrila nenavadno povezavo med drevesi in zlato. Na severu Finske so znanstveniki našli nanodelce kovine v listih drevesa smreke, znane kot Picea abies, kar nakazuje, da bi korenine te vrste lahko razkrile nahajališča, zakopana pod zemljo.
Odkritje je bilo mogoče zahvaljujoč študiji geologov in biologov, ki so analizirali liste različnih borealnih vrst. To, kar so našli na površini teh drobnih zelenih iglic, bi lahko imelo neizmerno vrednost, ne toliko v ekonomskem smislu, kot v okoljskem in znanstvenem.
Kako drevesa kopičijo zlato v svojih listih, po mnenju finskih raziskovalcev
Odkritje je bilo narejeno v regiji Laponska na severu Finske, kjer so raziskovalci Geological Survey of Finland (GTK)odkrili prisotnost zlata v mikroskopskih koncentracijah v iglah Picea abies.
- Med drugim so uporabili elektronski mikroskop za identifikacijo nanodelcev, vgrajenih v liste, v nekaterih primerih pa so uporabili enote dolžine, ki so dosegale premer do 40 mikrometrov.
- Študijo je vodil finski geolog Mikko Kärkkäinen, ki je pojasnil, da se zlato dviga iz podtalnice skozi koreninski sistem drevesa in se nabira v listnem tkivu.
- Njegove izjave ob odkritju so bile odločne. Raziskovalci so navedli, da je pojav posledica dejavnosti bakterij v tleh, ki premikajo kovinske ione in jih prenašajo v rastlino.
- Vzorci so pokazali majhne koncentracije zlata do 0,03 grama na tono rastlinskega materiala, kar je minimalna količina, vendar zadostna, da kaže na prisotnost kovine v matični skali.
Zato so drevesa lahko naravni kazalniki skritih nahajališč, kar je bolj ekološka in manj invazivna metoda kot tradicionalno rudarjenje.
Odkritje zlata bi lahko spremenilo iskanje plemenitih kovin
Čeprav je študija črpala navdih iz prejšnjih raziskav, opravljenih v Avstraliji, kjer so znanstveniki iz CSIRO odkrili zlato vlistih evkaliptusa, je bilo to prvič, da je bil ta pojav potrjen v evropskih borealnih gozdovih.
Finska ekipa je poudarila, da smreke zaradi svoje dolžine življenja in globine korenin delujejo kot „biološki senzorji”, ki lahko odražajo mineralno sestavo tal.
Našli so ne le zlato, ampak tudi sledi drugih elementov, kot so baker, nikelj in platina. Po mnenju strokovnjakov bi razumevanje, kako bakterije v tleh pretvarjajo kovine v biološko razpoložljive delce, lahko pomagalo pri razvoju novih orodij za trajnostno raziskovanje rudnin.
To odkritje odpira vrata praksi, znani kot biogeokemično raziskovanje, ki uporablja žive organizme kot kazalce mineralnih virov. Ta metoda omogoča identifikacijo območij s potencialom, ne da bi bilo potrebno globoko vrtanje, kar zmanjšuje vpliv tradicionalnega raziskovanja na okolje.
Odkritje zlata v drevesu Picea abies kaže, da narava skriva zapletene mehanizme, ki lahko razkrijejo številne še neznane skrivnosti. Daleč od invazivnih metod rudarjenja lahko drevesa in bakterije, ki živijo v njihovih koreninah, postanejo nepričakovano odgovor za znanost.
