Popravilo gospodinjskega aparata se v mnogih primerih zdi, da ni več običajno, ampak je postalo skoraj izjema. Kar je bilo nekoč običajno, da se ob okvari pokliče serviser, danes zdi, da je v nevarnosti izumrtja. Vedno več ljudi, ko se pokvari kateri od gospodinjskih aparatov, sploh ne razmišlja o popravilu, ampak se odloči za nakup novega, neposredno. Toda ali je to le vprašanje cene ali udobja?
Paul Charmbury, specialist za popravilo gospodinjskih aparatov, pojasnjuje, da je ključ v tem, kako so zasnovani nekateri bistveni sestavni deli. To pojasni z jasnim primerom: pralniki. Mnoge sodobne pralne stroje so zasnovane tako, da otežujejo ali onemogočajo popravilo, s čimer umetno skrajšajo njihovo življenjsko dobo in prisilijo k ponovnemu nakupu. Po njegovih besedah „je to namerna strategija, da vas prisilijo k nakupu novega stroja”.
Strokovnjak pojasnjuje, da so bili bobni v teh gospodinjskih aparatih »nekdaj dostopni in enostavni za zamenjavo«, zdaj pa niso več, ker »sta obe polovici bobna varjeni ali zlepljeni, namesto da bi bili povezani z vijaki«. V praksi to pomeni, da če en sam notranji del odpove, ga uporabnik ne more enostavno zamenjati in edina možnost je zamenjava celotnega dela.
„Proizvajalec pričakuje, da boste za nov boben plačali 360 funtov (približno 413 evrov), čeprav celoten aparat stane malo manj kot 500 funtov (574 evrov). Nihče tega ne bo storil. V resnici pričakujejo, da boste na koncu kupili novo pralno strojo, kar je točno tisto, kar želijo, da storite.“
Ta praksa ne vpliva samo na gospodinjstva, ampak tudi na zaposlovanje
Tehnik opozarja, da to ima posledice, ki segajo daleč preko gospodinjstev. „Inženirji in mala podjetja sistematično ostajajo brez dela zaradi podjetij, za katera delamo,“ opozarja Charmbury.
Pojasnjuje, da se ta pojav množi na veliko, saj so ti zatesnjeni bobni, ki jih ni mogoče popraviti z nadomestnimi deli, vgrajeni v več kot 40.000 različnih modelov pralnih strojev, kar povečuje gospodarski, socialni in okoljski vpliv tega trenda.
Načrtovana zastarelost ne vpliva le na uporabnike in strokovnjake v sektorju, ampak ima tudi jasen vpliv na okolje. Vsakič, ko gospodinjski aparat ni mogoče popraviti in konča na odlagališču, se poveča količina elektronskih odpadkov in se zapravijo dragocene surovine.
Evropska unija je dejansko opozorila na potrebo po ukrepanju v zvezi s tem problemom. Direktiva (EU) 2024/1799 od proizvajalcev zahteva, da omogočijo dostop do nadomestnih delov, priročnikov in orodij, ter prepoveduje neupravičene ovire za popravila, razen iz varnostnih razlogov ali zaradi intelektualne lastnine. Poleg tega spodbuja platforme za primerjavo storitev popravil in spodbuja krožno gospodarstvo kot trajnostno alternativo.
