Presenetljivo odkritje pretresa svet znanosti. Skupina raziskovalcev iz Kanade je s pomočjo flote robotskih plovcev, ki so jih sami zgradili in upravljajo, pridobila eno najbolj popolnih ocen o fitoplanktonu, teh nevidnih delavcih oceana. Izračun je pokazal biomaso približno 314 teragramov, kar je enako približno 346 milijonom ton.
Da si lažje predstavljate, je ta teža podobna teži 250 milijonov slonov, ki se skrivajo pod morsko gladino. Ti podatki izhajajo iz globalne mreže avtonomnih instrumentov, ki so profilirali vodni stolp od površine do morskih globin.
Popis pod valovi
Mreža Biogeochemical-Argo (BGC-Argo) je niz robotov, ki se prosto premikajo in analizirajo vodni stolp. Vsak od teh plovcev meri svetlobo, retrodisperzijo delcev in druge biogeokemične signale. Ti podatki znanstvenikom omogočajo, da vedo, kje in koliko fitoplanktona obstaja.
Sčasoma je flota zbrala več kot 100.000 vertikalnih profilov. Tako je sestavila dinamičen in tridimenzionalen zemljevid živega ogljika v morju. Te avtonomne platforme delujejo tam, kjer sateliti ne morejo: v motnih in slabo osvetljenih globinah ter pod oblaki, morskim ledom in nevihte.
Z analizo biomase skozi vodni stolp zajamejo „izgubljeni“ fitoplankton, ki ga sateliti sistematično spregledajo. Ta nova ocena, ki znaša približno 346 milijonov ton, poudarja količino življenja in ogljika, ki je shranjena pod bleščečo površino oceana.
Ti majhni organizmi proizvajajo približno polovico kisika, ki ga dihamo. Poleg tega pomagajo uravnavati podnebje, saj absorbirajo CO2 iz ozračja. Obilje in razporeditev teh mikroskopskih bitij vplivata na donos ribolova, obalne ekosisteme in dolgoročno ravnovesje kemije morja.
Zakaj so to odkritje naredili roboti
Vesoljski senzorji berejo barvo oceana in na podlagi klorofila blizu površine sklepajo na prisotnost fitoplanktona. Vendar pa se veliko cvetov pojavi v globinah, v „globokem maksimumu klorofila”, kjer je svetlobe malo, vendar so na voljo hranila. Sateliti imajo težave tudi pod vztrajnimi oblaki, morskim ledom in v optično zapletenih vodah blizu obale.
BGC-Argo zapolnjuje te vrzeli z vzorčenjem celotne globine, tako podnevi kot ponoči, v jasnih in motnih morjih. Rezultat je natančnejša in podrobnejša slika morske biomase, ki dopolnjuje vesoljske opazovanja. Odkritje je ključnega pomena za klimatologijo.
Natančne ocene biomase izboljšujejo modele absorpcije ogljika in atmosferske povratne informacije. Z boljšimi omejitvami postanejo napovedi o segrevanju oceana, izgubi kisika in spremembah produktivnosti zanesljivejše. To je pomembno za dolgoročne politike, saj države načrtujejo ribolov, obračunavanje ogljika in zaščito ekosistemov. Skupina znanstvenikov, odgovorna za analizo, je poudarila: „Ko izpopolnjujemo naš pogled pod površino, odkrivamo veliko večji in dinamičnejši rezervoar živega ogljika, kot so sateliti sami po sebi nakazovali.“
