Več kot tisoč let je v pozabljeni jami na severu Mehike čakalo na odkritje nekaj starodavnih človeških iztrebkov. Danes je skupina znanstvenikov s pomočjo najnaprednejših tehnik molekularne analize uspela razvozlati njihove skrivnosti. In kar so odkrili, je veliko več kot le preprost zapis prehrane: je neposreden vpogled v bolezni, ki so preganjale predkolumbovske populacije.
Jama Cueva de los Muertos Chiquitos, ki se nahaja v dolini reke Zape v današnji zvezni državi Durango, je postala glavna akterka enega najpomembnejših paleoparazitoloških odkritij zadnjih let. Tam, med človeškimi ostanki, rastlinskimi vlakni in keramičnimi fragmenti, so se izjemno dobro ohranili človeški paleoiztrebki – to je iztrebki, ki so se sčasoma posušili – iz obdobja med 8. in 10. stoletjem našega štetja.
Zahvaljujoč sodobni tehnologiji so ti skromni ostanki razkrili presenetljivo resnico: nekdanji prebivalci te regije so trpeli zaradi številnih črevesnih okužb, ki so jih povzročale bakterije, paraziti in protozoji. Ne govorimo o enem ali dveh bolnih osebah, ampak o splošnem vzorcu v populaciji, ki kaže na kronične probleme z zdravjem in prenosom bolezni.
Najbolj nepričakovani „zdravstveni arhiv”
Študija, objavljena v reviji PLOS One, je analizirala deset vzorcev človeških iztrebkov z visoko občutljivimi metodami molekularnega odkrivanja, kot je verižna reakcija polimeraze (PCR). Rezultati so bili šokantni: vsak vzorec je vseboval vsaj en črevesni patogen, večina pa jih je vsebovala več.
Med odkritimi mikroorganizmi izstopa Blastocystis spp., črevesni protozoj, ki je danes še vedno pogost pri ljudeh, in več sevov Escherichia coli, vključno s patogenimi variantami, ki lahko povzročijo hudo drisko. Najdeni so bili tudi genetski ostanki strašne Shigella, povzročiteljice dizenterije, in Giardia spp., protozoja, ki povzroča giardiozo. Najbolj presenetljiva pa je bila prisotnost Enterobius vermicularis, bolj znanega kot črevesni gliste ali „oxiuros“, ki je bil odkrit v šestih od desetih vzorcev.
Čeprav je bila prisotnost nekaterih od teh parazitov v predšpanskih kontekstih že znana zaradi mikroskopske opazovanja jajčec v drugih koprolitih (kot se imenujejo tudi fosilni iztrebki), je to prvič, da so bili odkriti z natančnejšimi molekularnimi tehnikami. Nekatere od identificiranih vrst še nikoli niso bile zabeležene v paleoiztrebkih, kar odpira nova vrata za preučevanje zdravja v starih družbah.
Jama z zgodovino… in boleznimi
Jama Cueva de los Muertos Chiquitos ni navadno najdišče. Izkopana je bila v 50. letih prejšnjega stoletja, ime pa je dobila po številnih otroških kosti, ki so bile najdene v njej. Jama je služila kot obredno ali gospodinjsko odlagališče za ljudstvo, znano kot Loma San Gabriel, kmetijsko kulturo, ki je naseljevala to območje med 7. in 10. stoletjem.
Tam so našli ne le paleofekalije, ampak tudi ostanke hrane, kot so agava, koruza, divje sadje in kosti majhnih živali. Ta arheološki kompleks ponuja bogato sliko prehrane in okolja njegovih nekdanjih prebivalcev, pa tudi njihovih higienskih navad – ali bolje rečeno, pomanjkanja le-teh.
Analiza koprolitov kaže, da so bile črevesne okužbe pogost problem. Tesno sobivanje z živalmi, uporaba istega prostora za pripravo hrane in odlaganje odpadkov ter morebitna onesnaženost pitne vode so lahko olajšali širjenje teh patogenov. Z drugimi besedami: sanitarne razmere so bile tako slabe, da so bile črevesne bolezni del vsakdanjega življenja.
Več kot le DNK: kaj nam ti iztrebki povedo o družbi
Čeprav je pridobljena DNK glavna zvezda študije, ni edina stvar, ki nam omogoča razumevanje življenja teh starodavnih ljudstev. Raziskovalci so te podatke kombinirali s prejšnjimi analizami rastlinskih ostankov, zobnih odtisov na prežvečenih vlaknih in ostankih hrane, kar jim je omogočilo ugotoviti, da je bila prehrana v veliki meri sestavljena iz agave in drugih vlaknatih rastlin, ki tudi spodbujajo ohranjanje koprolitov.
Poleg tega je bilo mogoče potrditi, da so vzorci prihajali od različnih posameznikov in iz različnih časovnih obdobij znotraj ocenjenega časovnega razpona, kar dodatno podpira hipotezo, da te okužbe niso bile osamljeni primeri, ampak del strukturne vzorca.
Čeprav je bil le eden od desetih analiziranih vzorcev pozitiven za človeško mitohondrijsko DNK, je prisotnost glistov v večini vzorcev zadosten pokazatelj, da so bili to človeški ostanki. Ta kombinacija dokazov krepi uporabo paleoparazitologije kot orodja za identifikacijo ne le bolezni, ampak tudi človeških ostankov v kontekstih, kjer kosti niso vedno prisotne.
Paradoks iztrebkov: najbolj skromno kot pričevanje o bistvenem
Morda se zdi ironično, da eden od najpomembnejših napredkov v razumevanju zdravja predšpanske kulture izhaja iz analize njenih iztrebkov. A to ni prvič, da se je to zgodilo. V zadnjih letih je študija paleoiztrebkov razkrila vse od prehrane, ki je temeljila na mesu in pivu, do parazitskih okužb v neolitskih populacijah Evrope.
Novost študije v dolini reke Zape je uporaba sodobnih tehnologij, ki so bile prej rezervirane za sodobne klinične študije. Uporaba qPCR, specifične za človeške patogene, omogoča zaznavanje celo majhnih količin DNK, ki bi pri drugih pristopih lahko ostale neopažene.
Poleg konkretnih ugotovitev ta vrsta analize odpira možnost raziskovanja starih bolezni z doslej neznano natančnostjo. Če se vzorec razširi in se te tehnike uporabijo na drugih najdiščih, bi lahko na novo napisali del zgodovine človeškega zdravja v Ameriki pred prihodom Evropejcev.
Na novo pisanje preteklosti iz najbolj nepričakovanega vira
Ta študija dokazuje, da lahko tudi najskromnejši ostanki postanejo vir temeljnega znanja o preteklosti. Kar je bilo stoletja dolgo obravnavano kot smeti – v dobesednem pomenu –, se spremeni v časovno kapsulo, ki razkriva zdravstvene izzive, s katerimi so se soočali naši predniki.
Danes, več kot 1000 let kasneje, zahvaljujoč temeljitem multidisciplinarnem delu vemo, da so se ljudstva severne Mehike borila ne le z okoljskimi razmerami in pomanjkanjem virov, ampak tudi z nenehno nevidno grožnjo: paraziti in črevesni patogeni.
Zgodovina nam ponovno dokazuje, da lahko velika odkritja pridejo iz najbolj nepričakovanih virov.
