Podatki so os, okoli katere se vrti sedanja era digitalnih informacij. Strežniki, procesorji, trdi diski in grafične kartice vsak dan prenesejo približno 495 milijonov terabajtov podatkov.
Vse kaže, da bo letna rast dosegla 40 % zaradi družbenih omrežij, platform za pretočno predvajanje in predvsem zaradi vsesplošne prisotnosti in velikih računalniških zahtev umetne inteligence.
Po podatkih Goldman Sachs bo poraba energije v podatkovnih centrih do leta 2030 narasla za 165 %. Zato podjetja, kot so Google, Meta ali Amazon, stavijo na jedrsko energijo in modularne reaktorje, vendar se zdi, da niti ta naložba ni dovolj.
Medtem pa nedavno poročilo OZN opozarja, da ta nezaustavljiva rast »prinaša resne tveganja za vodne ekosisteme in predstavlja nevzdržna pričakovanja za prihodnost«.
Ena od velikih upanj za rešitev teh problemov v prihodnjih letih se zdi vesolje. Vesoljski podatkovni centri ne bi le odpravili fizičnih omejitev, ki jih imajo na Zemlji, ampak bi lahko delovali kot zasilna varnostna kopija za zaščito podatkov pred kibernetskimi napadi ali naravnimi nesrečami.
„V desetih letih bodo skoraj vsi novi podatkovni centri zgrajeni v vesolju,“ zagotavlja v sporočilu za javnost Phillip Johnston, izvršni direktor Starclouda, ameriškega startupa, ki bo v sodelovanju z Nvidiom novembra izstrelil satelit z GPU NVIDIA H100, „zverjo“ z 80 milijardami tranzistorjev.
To bo prvi korak k gigantskemu podatkovnemu centru v nizki zemeljski orbiti, ki ga bo napajalo 4 km sončnih panelov in ki ga podjetje namerava izstreliti v naslednjem desetletju. To ni osamljena ideja, temveč temelji na znanstvenih raziskavah, kot je tista, ki jo je pravkar objavila ekipa Univerze NTU v Singapurju v reviji Nature Electronics.
„Oblak“ v zvezdah
Starcloud s sedežem v Redmondu (Washington) je del programa NVIDIA Inception za startupe in Google for Startups Cloud AI Accelerator, podjetij, s katerimi razvija svojo vizijo vesoljskih podatkovnih centrov.
Glavni cilj je izkoristiti energetske in hladilne prednosti, ki jih ponuja vakuum. „V vesolju dobimo skoraj neomejeno in poceni obnovljivo energijo,“ pravi Johnston.
Ti sistemi bodo kot vir energije uporabljali stalno izpostavljenost soncu, kot neskončen odvodnik toplote pa vakuum globokega vesolja, s čimer bodo odpravili odvisnost od sladke vode, potrebne za zemeljske izparilne stolpe.
Satelit Starcloud-1, ki bo izstreljen novembra, je glavni akter te začetne faze, ki bo zaznamovala debi GPU NVIDIA H100 v vesolju. S tem inženirji podjetja upajo ponuditi 100-krat večjo računsko moč kot katerakoli prejšnja vesoljska operacija.
„Starcloud mora biti konkurenčen glede na vrsto delovne obremenitve, ki se lahko izvaja v zemeljskem podatkovnem centru, in grafične procesne enote NVIDIA ponujajo največjo zmogljivost v smislu usposabljanja, prilagajanja in sklepanja,“ je pojasnil Johnston.
Startup načrtuje tudi izvajanje Gemma, velikega odprtega jezikovnega modela Googla, na H100 v orbiti in želi integrirati prihodnjo platformo NVIDIA Blackwell, da bi pomnožil zmogljivost sistema.
Med prvimi primeri uporabe je analiza podatkov opazovanja Zemlje, vključno s slikami radarja s sintetično odprtino (SAR), kot so tiste, ki se uporabljajo pri naravnih nesrečah, kot je DANA v Valenciji, ki ustvarjajo približno 10 GB podatkov na sekundo.
Z izvajanjem računalniških operacij neposredno v vesolju je mogoče pridobiti skoraj takojšnje informacije, kar skrajša odzivni čas s ur na minute za kritične aplikacije, kot so odkrivanje gozdnih požarov ali odzivanje na nujne signale.
Glede vpliva na okolje Johnston pojasnjuje: „Edini okoljski strošek bo izstrelitev, vendar bo nato prihranek ogljikovega dioksida desetkrat večji v celotni življenjski dobi podatkovnega centra v primerjavi z energijsko porabo zemeljskega podatkovnega centra na Zemlji“.
Medtem ko so vsi pogledi usmerjeni v dokazovanje izvedljivosti pobude s Starcloud-1, ekipa že dela na naslednjem izstrelitvi svojega prvega komercialnega satelita, Starcloud-2.
Ta bo imel celoten klaster GPU-jev, trajno shranjevanje, patentirane toplotne in napajalne sisteme v obliki majhnega satelita. Če ne bo prišlo do zapletov, podjetje zagotavlja, da bo v sinhroni sončni orbiti v celoti operativen leta 2026.
Druge pobude
Ideja Starclouda ni nova, več podjetij pa razvija programov za izstrelitev in upravljanje podatkovnih centrov v vesolju, zahvaljujoč cenejšemu dostopu do orbite, ki ga ponujajo podjetja, kot je SpaceX.
Tudi Jeff Bezos, izvršni direktor Amazona in vesoljskega podjetja Blue Origin, se je pridružil temu trendu in zagotovil, da »bodo v naslednjih 10 do 20 letih v vesolju zgrajeni podatkovni centri z zmogljivostjo v gigavatih« in da bo sončna energija, ki je na voljo neprekinjeno, »poskrbela, da bodo ti centri po učinkovitosti presegli podatkovne centre na Zemlji«.
Drugo ameriško startup podjetje, Lonestar Data Holdings, stoji za eno najbolj naprednih pobud. Že je opravilo preskuse koncepta na Mednarodni vesoljski postaji, čeprav s svojimi misijami za vzpostavitev podatkovnega centra na Luni ni imelo toliko sreče.
Misija IM-2 podjetja Intuitive Machines, ki je bila izstreljena marca 2025, je propadla, ko je pristajalnik Athena padel na bok na površino Lune in je lahko deloval le nekaj ur, preden so se izpraznile njegove baterije.
Axiom Space, znano po tem, da je odgovorno za prihodnje astronavtske obleke NASA in po svojem projektu zasebne komercialne vesoljske postaje, je idealno mesto za razvoj podatkovnih centrov.
Axiom Station, njihova velika prednost, ki jo podpira ameriška vesoljska agencija, je bila od samega začetka zasnovana za namestitev komercialnih tovorov, vključno s posebnimi moduli za obdelavo in shranjevanje podatkov.
V Evropi tudi proizvajalec vesoljskih plovil Thales Alenia Space razvija različne koncepte za orbitalne podatkovne centre. Njihov pristop se osredotoča na oblikovanje modulov pod tlakom, ki zagotavljajo varnost in delovanje strežnikov ter upravljajo z energijo in odvajanjem toplote.
