Sporočilo nekoga, ki te vpraša, ali bi rad kavo, ali meme, ki te ob devetih zjutraj v ponedeljek nasmeji, sta nadomestila staro maksimo, da „na delo ne hodimo, da bi si ustvarjali prijatelje“. Če s sodelavci preživimo skoraj več časa kot z družino, zakaj še vedno obstajajo dvomi o osebnih in poklicnih mejah?
Do nedavnega je sobivanje v pisarnah olajšalo navezovanje vezi, vendar so hibridno ali daljinsko delo in visoka fluktuacija osebja spremenili način, kako nastajajo te vezi. To ne pomeni, da so mlajše generacije bolj odporne do prijateljstva v pisarni, ampak da imajo drugačna pričakovanja, saj se med drugim večina njihovih sestankov odvija prek zaslona in ne pričakujejo, da bodo upokojeni v istem podjetju. V takšnem kontekstu je lahko, da se ta potreba po povezovanju poveča.
„Mlajši imajo tendenco, da vzpostavljajo bolj neformalne in horizontalne delovne odnose, cenijo pristnost in čustveno povezanost, medtem ko starejše generacije dajejo prednost spoštovanju hierarhij, stabilnosti in jasnejšim mejam med osebnim in poklicnim življenjem,“ pojasnjuje zdravstvena psihologinja v Centru za psihologijo Luz María Peña.
Imati „najboljšega prijatelja“ na delovnem mestu je postalo pomembnejše od pandemije, kot navaja poročilo svetovalne družbe Gallup, saj prispeva k izboljšanju delovne izkušnje. V isti smeri nedavna študija Co-creating exceptional workplaces podjetja Sodexo navaja, da je srečevanje s sodelavci ena glavnih motivacij zaposlenih za prihod v pisarno.
Deljenje osebnih vidikov v delovnem okolju ni nujno nekaj negativnega; pravzaprav lahko prispeva k ustvarjanju kohezije in občutka pripadnosti.
Nevidna moč vezi
„Socialna podpora je absolutno bistvena za dobro počutje, deluje kot zaščitni element duševnega zdravja. Če se počutite podprti, se počutite kot del skupnosti, ste bolj zadovoljni s svojim delom in bolj sodelujete,« pravi Isabel Aranda, psihologinja, specializirana za delovno okolje. »Ta dejavnik zaupanja, ki ga prinašajo odnosi pri delu, vpliva na delovno ozračje in ima pomembne koristi tako na osebni in socialni ravni kot tudi na ravni poslovne uspešnosti.«
Ko zaposleni postanejo resnični prijatelji na ravni, na kateri se ne le dobro zabavajo skupaj, ampak si lahko privoščijo tudi ranljivost, skrbijo za svoje sodelavce in jih podpirajo pri opravljanju njihovih nalog, navaja poročilo Gallupa. Tako lahko podjetje izkoristi to vlogo podpore in odgovornosti med sodelavci.
Kje je torej pravilo, da na delovnem mestu ne smemo govoriti o svojem zasebnem življenju? Luz María Peña meni, da »deljenje osebnih vidikov v delovnem okolju ni nujno nekaj negativnega; pravzaprav lahko prispeva k ustvarjanju kohezije in občutka pripadnosti«. Vendar strokovnjakinja predlaga, da razmislimo, kakšno vlogo ima odprtost do drugih.
»Na primer, deljenje osebnih stvari lahko izhaja iz varnega in zaupanja vrednega okolja in ima vlogo krepitve vezi ali iskanja čustvene podpore. Vendar pa lahko odgovarja tudi na potrebo po sprejetosti, občutku pripadnosti skupini ali celo lajšanju notranjih napetosti,« poudarja Peña. »Zavedanje te vloge nam pomaga odločiti, koliko in s kom deliti, ter tako zaščititi našo zasebnost in dinamiko dela.«
Strokovnjakinja priporoča, da ohranimo določeno ravnovesje: „Biti moramo pristni in dostopni, vendar ne smemo dopustiti, da delovno okolje postane glavno prizorišče za obravnavanje našega osebnega življenja.“
Prednost srednje poti
„V osmih urah, od ponedeljka do petka, je normalno, da se nekaj iz vašega osebnega življenja pojavi v kakšnem pogovoru. Nekateri so bolj zadržani, drugi bolj zgovorni, vendar menim, da je skoraj nemogoče, da sodelavci ne bi vedeli nekaterih osnovnih stvari o vašem življenju,“ ocenjuje Belén Claver, svetovalka za kadrovske zadeve in poklicni razvoj, ki meni, da je ključ za uspešno delovanje v delovnem okolju v tem, da znamo razlikovati med prijateljskim in profesionalnim odnosom ter resničnim prijateljstvom. „Z mnogimi sodelavci lahko zelo dobro sodelujem, vendar nismo prijatelji, ker morda zunaj dela nimamo skupnih interesov. To pomeni, da se v enem delu našega življenja zelo dobro razumemo, vendar se moja vloga sodelavke ne spremeni v prijateljstvo,“ poudarja Claver.
Lahko zelo dobro sodelujete z mnogimi sodelavci, vendar niste prijatelji, ker morda zunaj dela nimate skupnih interesov.
Tudi hierarhije otežujejo navezovanje takšnih prijateljskih odnosov, opozarja psihologinja Isabel Aranda: „Obstajajo podjetja, ki so v tem pogledu zelo napredna, vendar na delovnem mestu še vedno vlada moč. Zato je normalno, da je težko zaupati nekomu, ki te lahko jutri odpusti, in hkrati je težko navezati prijateljski odnos z nekom, ki bi te morda moral jutri odpustiti.“ »Logično je, da ne želite svojemu šefu povedati, da preživljate težko osebno obdobje, ker ne želite, da bi vam to škodovalo ali da bi mislil, da bo to negativno vplivalo na vaše delo, vendar bi obstoječe zaupanje takšna komunikacija pomagala skrbeti za ljudi,« pojasnjuje.
Za Claverja so asimetrični odnosi negativni vidik prijateljstev v poklicnem okolju: „Ko sprejemate odločitve, vas lahko ta prijateljski odnos pogojuje in vpliva na vaše delo.“
Prijateljstvo, tako znotraj kot zunaj delovnega okolja, pomeni prevzemanje tveganj. „Razlika je v tem, da so posledice izdaje osebnega prijatelja, da se počutite slabo in ste razočarani, v poklicnem kontekstu pa lahko vpliva na vašo kariero,“ pravi Isabel Aranda, ki opozarja na zapletenost gojenja iskrenega osebnega odnosa, ki presega poklicno zaupanje in dobro vzdušje.
Graditi vezi brez izgube profesionalnosti
„Podjetje mora spodbujati dobro klimo in varno okolje, vendar ne sme odločati, kdo so tvoji prijatelji, saj na koncu vsak od nas na delovnem mestu išče drugačne stvari,“ poudarja svetovalka Belén Claver, ki poudarja tudi pomembnost načrtovanja dni team building ali druženja ekip. „Team building ni samo zabava, čeprav je tudi to, ampak ima cilj, ki je lahko vzpostavljanje vezi in predvsem spremljanje,“ pojasnjuje strokovnjakinja.
Razlika je v tem, da vas izdaja osebnega prijatelja prizadene in razočara, v poklicnem kontekstu pa lahko vpliva na vašo kariero.
„Upoštevati je treba, da mora dejavnost ustrezati kulturi podjetja in da presega trenutek prostega časa ter vpliva na vsakdanje delo ekipe: team building je več kot le priprava paelle,“ pojasnjuje Claver. „Če ne spremljamo, kako se je izboljšala komunikacija ali ali je bila spodbujena želeno povezanost, če ni ocene, je vse skupaj brez smisla,“ dodaja.
Psihologinja Isabel Aranda se strinja s Claverjem in poudarja, da morajo biti tovrstne dejavnosti, če je mogoče, v delovnem času: „Zaposleni se pritožujejo, ko te družbene dejavnosti posegajo v njihov prosti čas. Ljudje imajo svoje obveznosti, svoj ritem, in po tem, ko se vidijo cel teden, morda ne želijo videti istih ljudi še v nedeljo.“ Zato pravi, da nekatera podjetja izkoristijo zadnjo uro petka za sestanek, na katerem ocenijo, kako je potekal teden, ali izvedejo druge vrste dejavnosti.
Čeprav je jasno, da ima prijateljstvo na delovnem mestu pomembne prednosti, strokovnjakinje vztrajajo, da se z njim ne smemo preveč obremenjevati. »Če na delovnem mestu nimamo prijateljev, to ni nujno negativno, lahko se počutimo enako zadovoljni in uravnoteženi,« pojasnjuje psihologinja Luz Peña. »Končno, prijateljstva na delovnem mestu so lahko dragocen vir, vendar niso nujni pogoj za čustveno dobrobit.«
