Mednarodna skupina znanstvenikov je našla dokaze, da je izpostavljenost svincu, strupenemu kovinskemu elementu, ki je pogosto povezan z nevrološkimi poškodbami, igrala nepričakovano vlogo v človeški evoluciji. Glede na študijo, objavljeno v reviji Science Advances, bi ta izpostavljenost lahko dala Homo sapiens prednost pred neandertalci.
Raziskovalci so analizirali vsebnost svinca v 51 fosilnih zobeh, ki pripadajočloveškim in predčloveškim vrstam, starih med 100.000 in 1,8 milijona let. Vzorci so vključevali ostanke Homo sapiens, neandertalcev, zgodnjih vrst Homo, pa tudi Australopithecus, Paranthropus in drugih bolj oddaljenih rodov. Pri 73 % vzorcev so odkrili znake občasne izpostavljenosti svincu (71 % pri hominidih iz rodov, kot so Australopithecus, Paranthropus in Homo), poroča Science Alert.
Te koncentracije niso nujno posledica človeške dejavnosti, ampak naravnih virov: vulkanske dejavnosti, gozdnih požarov ali geoloških procesov, ki sproščajo svinec v vodo in hrano. Vzorci se razlikujejo med vrstami: na primer, zobje Paranthropus robustus so pokazali malo pasov svinca in nizko raven, medtem ko zobje Australopithecus africanus in drugih Homo kažejo pogostejšo izpostavljenost, verjetno zaradi bioakumulacije vzdolž prehranske verige.
Poskusi z miniaturnimi možgani
Da bi raziskali, kako je ta izpostavljenost lahko vplivala na različne starodavne človeške populacije, so znanstveniki uporabili možganske organoide (mini možgane, gojene v laboratoriju) z različicami gena imenovanega NOVA1. Ena različica ustreza tisti, ki prevladuje pri sodobnih ljudeh, druga pa je bolj prisotna pri neandertalcih in izumrlih vrstah.
Da bi raziskali, kako bi izpostavljenost lahko vplivala na različne stare človeške populacije, so znanstveniki uporabili možganske organoide
Ko so bili ti organoidi izpostavljeni svincu, so tisti z neandertalsko varianto doživeli znatno spremembo v aktivnosti gena FOXP2, ki je pomemben za razvoj jezika in govora. Nasprotno pa so tisti z človeško varianto pokazali manjšo škodo. Ekipa razlaga, da je človeška varianta NOVA1 lahko ponudila nevrološko odpornost proti toksičnim učinkom svinca, kar bi v scenariju naravno onesnaženih okolij spodbudilo boljše preživetje in komunikacijske sposobnosti.
Študija ne trdi z gotovostjo, da je bil svinec vzrok za našo evolucijsko prednost pred neandertalci, vendar uvaja provokativno hipotezo: toksični okoljski pritisk – namesto komaj prenosljivega – je morda oblikoval genetske variacije s pomembnimi posledicami za našo možgansko biologijo. Avtorji poudarjajo, da ta raziskava izpostavlja kompleksnost človeške evolucijske zgodovine: dejavnik, ki se danes šteje za povsem škodljiv, je bil morda pred sto tisoč leti dejavnik diferencialne selekcije.
