V državi, kjer inovacije napredujejo tako hitro kot njeni vlaki, je Kitajska pravkar dosegla nov zgodovinski mejnik. Njen najnovejši prototip vlaka je dosegel hitrost 800 kilometrov na uro, kar je hitrost, ki podira vse svetovne rekorde in na novo opredeljuje pomen potovanja po kopnem.
To ni znanstvena fantastika, ampak nova generacija prevoza, ki združuje magnetno levitacijo in vesoljsko tehnologijo. Povedali vam bomo vse o tem vlaku iz Kitajske.
Nov vlak, ki je podrl svetovni rekord v hitrosti: dosegel je 800 km/h
Glavni akter tega dosežka je vlak z magnetnim lebdenjem (maglev), ki so ga razvili inženirji iz Kitajske v sodelovanju z Inštitutom za aerodinamiko v Chengduju. Za razliko od tradicionalnih vlakov ta ne dotika tirnic: lebdi nad njimi zahvaljujoč močnemu magnetnemu polju, ki odpravlja trenje in omogoča doseganje hitrosti, ki so bile prej značilne le za letala.
Med preskusi, izvedenimi v delno vakuumski cevi, je vlak presegel 800 km/h in tako presegel prejšnji rekord 603 km/h, ki ga je prav tako dosegel japonski model. Ta napredek postavlja Kitajsko na čelo svetovne konkurence za razvoj najhitrejšega kopenskega prevoza na planetu.
Kako ta vlak doseže tako visoko hitrost?
A za dosežkom tega vlaka se skriva veliko več kot le inženiring. Projekt je del nacionalnega načrta za povezovanje velikih mest z ekstremnimi hitrostmi, kar bi drastično skrajšalo potovalni čas. Na primer, potovanje iz Pekinga v Šanghaj, ki danes z vlakom traja približno 4 ure, bi bilo mogoče opraviti v manj kot eni uri.
Skrivnost uspeha leži v tehnologiji, znani kot »maglev v vakuumu«, ki združuje vlake z levitacijo in zaprte tunele, v katerih skoraj ni zraka. To zmanjšanje trenja omogoča bolj gladko, tiho in energetsko učinkovito vožnjo.
Poleg hitrosti projekt predstavlja željo Kitajske, da postane vodilna v novi dobi futurističnega prevoza. Je prikaz znanstvene moči, pa tudi pogled v prihodnost, v kateri razdalje ne bodo več ovira.
Medtem ko vlak nadaljuje s testiranjem, svet ga z začudenjem opazuje. Kar danes zdi tehnološki podvig, bi lahko v nekaj letih postalo vsakdanja izkušnja: vstopiti na vlak, ki vozi s hitrostjo vetra, in za trenutek občutiti, da je prihodnost že tu.
