Mobilni telefoni, računalniki, gospodinjski aparati in sončni kolektorji, ki jih Evropejci vsako leto zavržejo, vsebujejo približno milijon ton kritičnih surovin, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za proizvodnjo baterij, turbin, kablov ali čipov, navaja evropsko združenje FutuRaM.
„Z izkoriščanjem lastnih elektronskih odpadkov namesto planetarnih imamo Evropejci veliko priložnost, da zgradimo lastne krožne dobavne verige, zmanjšamo izpostavljenost globalnim krizam in zagotovimo temelje za našo prihodnost,“ je v ponedeljek v sporočilu za javnost izjavil generalni direktor Foruma za odpadno električno in elektronsko opremo (RAEE) Pascal Leroy.
Avtorji študije, ki je bila pripravljena s sredstvi EU in objavljena ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov, poudarjajo, da imajo EU in države iz njenega gospodarskega okolja, kot sta Združeno kraljestvo in Norveška, na voljo „urbano rudnik“ elektronskih odpadkov, ki se lahko do leta 2050 „praktično podvojijo“.

„Recikliranje in popravila zmanjšujejo povpraševanje in odpadke kritičnih surovin, izolirajo EU od tveganj varnosti oskrbe, ustvarjajo delovna mesta in spodbujajo podnebno agendo“, povzemajo, zato spodbujajo Evropo, naj „ponovno pridobi več teh bistvenih materialov z izboljšanjem zbiranja, oblikovanja in recikliranja odpadne električne in elektronske opreme“.
Leta 2022 so EU in njeni partnerji ustvarili 10,7 milijona ton elektronskih odpadkov, kar je enako približno 20 kilogramom na osebo, v tem toku pa je bilo prisotnih 29 kritičnih surovin.
Samo 54 % teh odpadkov je bilo obdelanih v skladu z evropskimi predpisi, kar je omogočilo pridobitev približno 400.000 ton dragocenih materialov, med njimi 162 000 ton bakra, 207 000 ton aluminija, 12 000 ton silicija, 1000 ton volframa in 2 tone paladija, enega najdražjih kovin na svetu.
Preostanek – približno 5 milijonov ton – je bil izgubljen, ker je bil pomešan z odpadnim kovinskim materialom, odložen, sežgan ali izvožen, medtem ko se tudi znotraj reguliranih sistemov letno izgubi približno 100.000 ton kritičnih surovin, predvsem redkih zemelj, ki so prisotne v magnetih in fluorescenčnih prahih.
Glede na leto 2050 bi lahko skupna količina elektronskih odpadkov dosegla med 12,5 in 19 milijoni ton letno, od tega med 1,2 in 1,9 milijona ton kritičnih surovin, navaja študija.
V najboljšem scenariju, ki temelji na krožnem gospodarstvu in pametnem oblikovanju, bi Evropa lahko ohranila stabilno nastajanje odpadkov in letno pridobila več kot milijon ton teh materialov, s čimer bi okrepila svojo strateško avtonomijo.
Zanemarljivo recikliranje

„Evropa reciklira le 1 % svojih kritičnih surovin. Potrebujemo resnično spremembo miselnosti, da bi to goro odpadkov spremenili v nov vir bogastva,“ je v izjavi za javnost povedala evropska komisarka za okolje, vodno odpornost in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessika Roswall.
Avtorji poudarjajo, da ta „urbana rudnik“ predstavlja gospodarsko in geopolitično priložnost, saj omogoča zmanjšanje odvisnosti od tretjih držav, ublažitev vplivov na okolje in ustvarjanje tisočih zelenih delovnih mest v visokotehnološkem zbiranju, popravljanju in recikliranju.
