40. leto je starost, ki se je vedno dojemala kot sprememba cikla. Mladost se konča in začne se zrelost. Zato se je vedno govorilo o krizi 40-ih. Danes ta ideja morda bolj ustreza 50-im, vendar pa prehod te meje, bodisi pri 40-ih ali 50-ih, ni dojeman kot nekaj pozitivnega. Postaneš starejši in to sprejmeš s pesimizmom, čeprav je v resnici lahko ravno nasprotno.
Švicarski psihiater in psiholog Carl Gustav Jung, ustanovitelj analitične psihologije, je prav tako razmišljal o tem. Jung je menil, da je prvi del življenja posvečen socialni prilagoditvi. Takrat si prizadevamo ustvariti identiteto, zgraditi kariero, vzpostaviti vezi. Po 40. letu pa se začne pravi proces, v katerem se oblikujemo kot posamezniki. To je nov začetek življenja v srednjih letih.
Sprememba življenjskega cikla
Leta 1915, star 39 let, je Jung, ki je bil v prejšnjih letih velik sodelavec Sigmunda Freuda, napisal slavno razmišljanje o tem, kar je imenoval »popoldne življenja«.
»Popoldne življenja ne moremo živeti po programu dopoldneva,« je dejal. »Kar je bilo dopoldne veliko, bo popoldne majhno, in kar je bilo dopoldne resnično, bo zvečer postalo laž.«
V tem besedilu, naslovljenem Stopnje življenja, je strastno zagovarjal leta, ki so mu ostala do konca življenja. Smo na začetku 20. stoletja in pričakovana življenjska doba ni bila tako visoka kot danes. Videli smo spremembo cikla v smeri starosti. Kljub temu je trdil, da »je popoldne življenja enako polno pomena kot jutro, le da ima drugačen smisel in namen«.
V tem kontekstu je postala priljubljena ena od njegovih najbolj znanih izjav: »Življenje se začne pri 40. Do takrat se samo raziskuje«. Izjava, ki sicer odraža njegovo takratno mišljenje, vendar ni dokazov, da je bila izrečena dobesedno. Vsaj kljub temu, da je postala zelo priljubljena, je ni zapisal nikjer.
Bolj avtentično življenje
Jung trdi, da se po 40. letu začne bolj avtentično življenje, ki je manj pogojeno s socialnimi normami in bolj vodeno z introspekcijo in povezavo z nezavednim.
Podoba, ki nam jo pušča, je, da je jutranje sonce širitev, popoldansko pa globina. In da, po 40. letu je treba začeti živeti bolj resnično. Po Jungu je bilo veliko mislecev, ki so se poglobili v to idejo.
Socialni psiholog Erik Erikson je srednja leta opredelil kot generativno obdobje v nasprotju z idejo zastoja. Naloga je prispevati, skrbeti in zapustiti dediščino, ker je na koncu moralna dediščina, ki nam jo zapustijo ali ki jo zapustimo, vodilo v življenju, ne pa materialna blaga.
Eden najuglednejših profesorjev, ki jih je dala Univerza Yale, psiholog Daniel Levinson, je opisal ta »prehod v sredini življenja«, ki ga je umestil med 40. in 45. letom, kot fazo življenjske revizije in ponovne prilagoditve ciljev. To ni sinonim za katastrofo, ampak za ponovno uravnoteženje.
James Hollis, sodobni jungovski psihoterapevt, trdi, da je »naloga druge polovice življenja ponovna vzpostavitev odnosa z dušo«. Zanj ta faza pomeni opustitev mask in vlog, ki so nam bile vsiljene, da se povežemo z globljo notranjo resnico.
Harvardski psihiater Robert Waldinger poudarja, da njihove študije kažejo, da so kakovostni odnosi najboljši pokazatelj zdravja in sreče skozi leta. Od srednjih let naprej je skrb za poenostavitev prioritet ključnega pomena. Strinja se z Jungom, da je pomembno dati več povezanosti in smisla našemu življenju.
Kaj nas Jung uči v praksi
Jungovo mišljenje je danes enako aktualno kot pred več kot sto leti. Njegove ideje nas nagovarjajo v moderni družbi, ki ohranja kult mladosti in zavrača staranje, pri čemer se oklepa njegove najbolj površinske plati.
Obstaja več nalog, ki nam lahko pomagajo doseči večje blagostanje v tej življenjski fazi in ki se ujemajo z njegovimi idejami.
- Preglejte svoj „jutranji program“. Naredite seznam ciljev, ki so bili koristni v vaših 20. ali 30. letih (status, kopičenje premoženja), in jih nadomestite z notranjimi cilji (odnosi, prispevek, mojstrstvo).
- Obrezujte, da boste rasli. Zmanjšajte socialne obveznosti, ki ne prispevajo k vašemu življenju, in zaščitite svoj prosti čas za samooskrbo in osebne odnose, ki vas najbolj izpolnjujejo.
- Izkoristite svoje sposobnosti. V zreli dobi se znanje kristalizira. Na podlagi širših izkušenj smo sposobni bolje analizirati situacije. Ne opustite neprekinjenega učenja, ki vam bo prav tako koristilo.
- Vadite uravnavanje čustev. V tej starosti ponavadi bolje izbiramo bitke: uporabite polno pozornost, kognitivno ponovno ovrednotenje in dobre somatske rutine (hoja, dihanje, trening moči), da utrdite čustveno prednost, ki jo prinaša zrelost.
- Ustvarite zapuščino. Čas je, da razmislite o prostovoljstvu, podpori projektov z lokalnim vplivom ali projektov družinskih članov. To so predlogi, ki so povezani z več smisla in manj zastojev v srednjih letih.
